Beljakovine

Uvod v beljakovine

Beljakovine so ključni gradniki našega telesa, ki imajo izjemen pomen v prehrani. Podpirajo rast, razvoj in vzdrževanje vseh tkiv ter organov. Ne glede na to, ali želite povečati mišično maso, izgubiti telesno težo ali ohraniti optimalno zdravje, so beljakovine ključne za dosego vaših ciljev. Beljakovine zagotavljajo občutek sitosti, pomagajo ohranjati mišično maso in prispevajo k regeneraciji telesa po vadbi. Razumevanje, kaj so beljakovine in kako jih vključiti v svojo prehrano, je pomembno za vsakega posameznika, ki želi izboljšati svoj življenjski slog.

Kaj so beljakovine in aminokisline?

Beljakovine uvrščamo na vrh seznama makrohranil, saj imajo glede na raziskave največji vpliv na telesno sestavo. 

Beljakovine so velike molekule - sestavljene iz raznovrstnih manjših molekul, ki jih imenujemo aminokisline. 

Te aminokisline so osnovni gradniki, ki jih telo potrebuje za številne funkcije, kot so izgradnja mišic, vzdrževanje imunskega sistema, podpora metabolizmu in regulacija številnih telesnih procesov. Obstajata dve vrsti aminokislin:

• Esencialne aminokisline: Teh je devet, telo jih ne more sintetizirati samo, zato jih moramo pridobiti s prehrano. So ključne za ohranjanje mišične mase, pravilno delovanje živčnega sistema in regeneracijo tkiv.
• Neesencialne aminokisline: Telo jih lahko samo sintetizira, kar pomeni, da jih ne potrebujemo nujno iz prehrane. Kljub temu igrajo pomembno vlogo pri številnih telesnih funkcijah.

Torej, ključna razlika med neesencialnimi in esencialnimi aminokislinami je, da slednje lahko človeško telo sintetizira oziroma “naredi na novo”, medtem ko mora esencialne aminokisline pridobiti iz prehrane.

Razumevanje, kaj so beljakovine in kako delujejo v telesu, nam pomaga bolje razumeti, zakaj so tako pomembne za naše zdravje. Brez zadostne količine beljakovin telo ne more učinkovito delovati, kar lahko vpliva na mišično maso, delovanje organov in splošno telesno zmogljivost.

Kakšna je vloga beljakovin v človeškem telesu?

Beljakovine sestavljajo številna tkiva v telesu (npr. mišice, koža, lasje, organi…) in poganjajo številne reakcije v telesu. 

Vsaj 10.000 različnih beljakovin vas naredi to, kar ste, in vas takšne tudi ohranja. Beljakovine v telesu se stalno razgrajajo medtem, ko nastajajo nove. 

V procesu regulacije telesne mase moramo telesu zagotoviti zadostne količine beljakovin, da bo imelo dovolj gradnikov za pridobivanje mišic ali pa, v primeru zniževanja telesne mase (hujšanje), ohranjanje le teh. Poleg tega, beljakovine povzročajo večji in daljši občutek sitosti, v primerjavi z ogljikovimi hidrati ali maščobami.

Premalo beljakovin v prehrani lahko negativno vpliva na:

• mišice, 
• količino hemoglobina, ki podpira vzdržljivost, 
• oslabi sklepe, 
• kosti in 
• degradira funkcije, ki podpirajo zdravje – osnova, na kateri je zgrajena zmogljivost. 

Na drugi strani pa z njimi ne velja pretiravati oz. vam višja vrednost kot bomo v naslednjem odstavku povedali ne bo prinesla dodatne koristi (skrajno, pa lahko ekstremni vnosi celo škodijo telesu). 

Priporočen dnevni vnos: Koliko beljakovin na dan?

Koliko beljakovin bi morali zaužiti na dan, je odvisno od vašega življenjskega sloga, telesne aktivnosti in ciljev, kot so hujšanje, vzdrževanje ali pridobivanje mišične mase. Na splošno ne zagovarjamo tehtanja hrane in obrokov ali pretirano obremenjevanje s točnimi količinami kalorij ali makrohranil, pa vseeno je dobro poznati okvirne smernice za priporočen dnevni vnos beljakovin:

• Splošna populacija: Za povprečno odraslo osebo, ki ni posebej aktivna, je priporočen vnos beljakovin med 0,8 - 1 g beljakovin na kilogram telesne mase na dan. Ta količina zadostuje za vzdrževanje osnovnih telesnih funkcij in preprečevanje pomanjkanja beljakovin.
• Telesno aktivni posamezniki: Če redno telovadite ali se ukvarjate s športom, se priporoča višji vnos beljakovin, in sicer med 1,2 - 1,7 g/kg telesne mase na dan. Ta količina je potrebna za podporo regeneracije mišic in izboljšanje telesne pripravljenosti.
• Obdobje hujšanja ali pridobivanja telesne mase: Med intenzivnim hujšanjem ali pridobivanjem mišične mase se priporoča še višji vnos beljakovin, med 1,6 - 2,2 g/kg telesne mase na dan. Višji vnos pomaga ohraniti mišično maso med kaloričnim primanjkljajem in spodbuja rast mišic med kaloričnim presežkom.

Pravilen vnos beljakovin je ključnega pomena za ohranjanje mišične mase, povečanje občutka sitosti ter izboljšanje metabolizma in splošnega zdravja. V sklopu naših programov, varovancem priporočamo, da vključijo beljakovinska živila v večino svojih obrokov, saj bodo le tako dosegli priporočene vrednosti.

Če damo primer nekoga, ki tehta 100 kilogramov in želi shujšati, je torej priporočen dnevni vnos 1,6 do 2,2g beljakovin na kg telesne teže. Če zaokrožimo na 2g za lažji izračun, mora pojesti dnevno 200g beljakovin. Ko pomislimo, da ima 100g piščanca 20g beljakovin, se nam to zdi ogromno. Vseeno pa takšen vnos predstavlja le 25% celotne energije, ob dnevno zaužitih 3000kcal (kolikor verjetno omenjena oseba dnevno poje). Ostalih 75% pa predstavljajo maščobe in ogljikovi hidrati. 

Iz tega lahko odnesemo, da velika večina ljudi poje premalo beljakovin v primerjavi z ostalimi makrohranili in je za optimalno telesne sestavo potrebno v jedilnik vključiti več beljakovin.

Viri beljakovin v hrani: živalski in rastlinski

Za dosego ustreznega vnosa beljakovin v prehrani je pomembno, da izberemo kakovostne vire beljakovin, ki ustrezajo našim potrebam in prehranskim preferencam. Beljakovine najdemo v širokem spektru živil, ki jih lahko razdelimo na živalske in rastlinske vire:

Živalski viri beljakovin

Živalski viri so popolni viri beljakovin, kar pomeni, da vsebujejo vse esencialne aminokisline, ki jih naše telo potrebuje. Primeri živalskih virov beljakovin vključujejo:

• Meso in manj predelani mesni izdelki: npr. piščanec, puran, govedina, svinjina.
• Ribe in morski sadeži: losos, tuna, sardine, školjke...
• Jajca
• Mlečni izdelki: kot so jogurt, sir, skuta, skyr...

Rastlinski viri beljakovin

Rastlinski viri beljakovin so običajno nepopolni, kar pomeni, da morda ne vsebujejo vseh esencialnih aminokislin v ustreznih količinah. Vendar pa lahko z združevanjem različnih virov rastlinskih beljakovin dosežemo popoln aminokislinski profil. Primeri rastlinskih virov beljakovin vključujejo:

• Stročnice: fižol, leča, čičerika.
• Žita in semena: kvinoja, pšenični kalčki, chia semena.
• Oreščki in masla: mandlji, orehi, arašidovo in mandljevo maslo.
• Zelenjava z višjo vsebnostjo beljakovin: gobe, špinača, brokoli.

Beljakovine v prahu: Ali so potrebne?

Beljakovine v prahu so prehranski dodatek, ki vsebujejo koncentrirane vire beljakovin, običajno iz živalskih (sirotkine, kazeinske) ali rastlinskih virov (sojine, grahove, konopljine). Namenjeni so dopolnitvi vnosa beljakovin, še posebej za tiste, ki težje dosežejo priporočene dnevne vrednosti zgolj s hrano.

Kdaj uporabljati beljakovine v prahu?

Sami ne zagovarjamo prehranskih dodatkov in vedno ciljamo na optimalen vnos makrohranil in vitaminov skozi prave obroke in hrano. Beljakovine v prahu predlagamo šele, ko obstajajo takšni ali drugačni razlogi zaradi katerih to ni mogoče.

Prednosti in slabosti beljakovin v prahu

Prednosti:

• Hitro in priročno: Enostaven način za dodajanje beljakovin v prehrano.
• Prilagodljivost: Različne vrste (sirotkine, kazeinske, rastlinske) omogočajo izbiro glede na prehranske preference.

Slabosti:

• Lahko vsebujejo dodane sladkorje.
• Niso nadomestilo za uravnoteženo prehrano: Dodatek, ne nadomestilo za polnovredne obroke.
• Možne prebavne težave: Nekatere vrste beljakovin v prahu (npr. sirotkine) lahko povzročajo prebavne težave pri ljudeh z intoleranco na laktozo.
• Beljakovinski napitki ali ploščice lahko hitro doprinesejo kar nekaj kalorij našemu dnevnemu vnosu.

Posebnosti veganske in vegetarijanske prehrane

Pomembno je vedeti, da je za uravnoteženo prehrano, zlasti pri veganskih ali vegetarijanskih dietah, potrebno združevati različne vire rastlinskih beljakovin, da zagotovimo ustrezen vnos vseh esencialnih aminokislin. Čeprav so vsi živalski viri popolni, večina rastlinskih virov ni. Lahko pa zelo preprosto dobimo vse esencialne aminokisline v kolikor združimo 2 rastlinska beljakovinska vira:

• Žito
• Stročnice

Kar zadeva telesno sestavo in zmogljivost je pridobivanje zadostnih količin vseh esencialnih aminokislin pri vsakem obroku dragoceno in priporočljivo za najboljšo rast ali vzdrževanje mišic. 

Z uživanjem živalskih virov beljakovin bomo lažje dosegli beljakovinske potrebe in obenem vedno dobili vse esencialne aminokisline. 

V primeru veganske prehrane pa je potrebno nekaj več načrtovanja in kombiniranja živil, obenem pa višji dnevni vnosi beljakovin zaradi slabše prebavljivosti in izkoristka.

Zaključek: Kako optimizirati vnos beljakovin?

Razumevanje pomena beljakovin v prehrani je ključno za zagotavljanje optimalnega zdravja in telesne pripravljenosti. 

Beljakovine so temeljni gradnik telesa, potrebne za ohranjanje in rast mišične mase, podpiranje imunskega sistema ter številne druge funkcije. Ustrezen vnos beljakovin, prilagojen vašim specifičnim potrebam – bodisi za vzdrževanje teže, hujšanje ali pridobivanje mišic – lahko bistveno izboljša vašo telesno zmogljivost in splošno dobro počutje.

Ne glede na to, ali uživate živalske ali rastlinske vire beljakovin, je pomembno, da se osredotočite na raznolikost živil in zagotovite vse potrebne aminokisline. Vegani in vegetarijanci morajo še posebej paziti na kombiniranje različnih živil, da bi dosegli popoln aminokislinski profil.

Naj ta prispevek zaključimo s priporočilom: Ne glede na vaše cilje predlagamo, da vsak obrok vsebuje vsaj 1 živilo, ki je bogato z beljakovinami.