Mediteranska dieta

V Športni Kliniki trdimo in zagovarjamo, da univerzalno idealna prehrana za vse ne obstaja. Vseeno pa je mediteranska dieta zelo blizu in morda vredna vaše pozornosti.

Veliko študijo, s kar 7500 udeleženci, je na temo mediteranske diete izvedla španska ekipa raziskovalcev. Polovica udeležencev je uživala mediteransko dieto bogato z maščobami (oreščki in oljčno olje), druga polovica pa je uživala manj maščob.

Študije je potekala tako zelo dobro za skupino z mediteransko dieto in tako zelo slabo za drugo, da so študijo predčasno prekinili, saj niso želeli skupini brez sredozemske diete še naprej prepovedovati te zdravilne diete.

Poleg do 50 odstotkov manjše možnosti za kap in srčno žilna obolenja, je zmanjšana tudi razgradnja možganov v starosti in zmanjšana možnost za depresijo.

Mediteranska dieta temelji na:

• Veliki količini zelenjave (sezonske) in stročnic,
• Ribah – večkrat tedensko (predvsem omega-3 živalskega izvora),
• Polnozrnatih izdelkih in kruhu,
• Ekstra deviškem oljčnem olju,
• Oreščkih,
• Sadju,
• Kozarcu vina ob jedi,
• Fermentiranih mlečnih izdelkih – jogurt, kefir, sir,
• Belem mesu – perutnini, le nekajkrat mesečno rdeče meso,
• Enem jajcu na dan,
• Nič sladkarij – namesto tega sadje,
• Ogromni količini začimb in česna, manj soli

Kot vidite, mediteranska dieta vsebuje tako ogljikove hidrate v obliki kruha kot tudi veliko maščob. Pa vseeno velja za eno najbolj zdravih. Ničemur se ne izogibajo. Zakaj je temu tako? Zaradi primerne izbire zdravih in s hranili bogatih živil. Morda je čas, da prenehamo gledati na prehrano iz vidika makrohranil, beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, ter ukinemo debate, katera dieta je bolj primerna, tista brez maščob ali brez ogljikovih hidratov.

^{Estuch, R. in drugi (2013). Primary prevention of cardiovascular disease with a Mediterranean diet. N Engl J Med. 2013 Apr 4;368(14):1279-90.}