Alt

Umetna sladila in njihovi učinki na izgubo telesne teže

Umetna sladila in njihovi učinki na izgubo telesne teže

Umetna sladila in vloga pri izgubi telesne teže

Kako je možno, da ima dietna Coca-cola skoraj nič kalorij? Vse tiste energijske pijače brez sladkorja in sladke proteinske čokoladice s tako malo energijsko vrednostjo? Potem lahko jem sladkor brez slabe vesti, kajne?

umetna sladila in njihovi učinki na izgubo telesne teže

Kaj so umetna sladila

Eritritol, sorbitol, acesulfam kalij in aspartam so umetna sladila, ki jih proizvajalci dodajajo hrani in pijači za sladek okus. Spadajo v skupino sladkornih alkoholov ali brezenergijskih sladil in jih uporabljamo kot nadomestek sladkorja. So bolj sladka od naravnih sladil in skoraj brez kalorij zaradi svoje specifične sestave. Za doseganje sladkega okusa zadostujejo že majhne količine umetnih sladil. Sukraloza, na primer, je 600-krat bolj sladka od navadnega sladkorja.

Umetna sladila so postala popularna zaradi zanemarljive energijske vrednosti in njihova poraba v živilski industriji se je sunkovito povečala. Omejevanje kalorij brez žrtvovanja sladkega okusa – sliši se vrhunsko. Pa je res vse tako rožnato kot se sliši?

Učinki na telesno težo

Večina posameznikov uporablja umetna sladila z željo po izgubi kilogramov. Navadne gazirane pijače zamenjujejo z dietnimi različicami, za sladkanje kave pa uporabljajo umetna sladila. Mnogi verjamejo, da s tem znižajo energetski vnos in privarčujejo na kalorijah. Kljub temu, pa se je v zadnjih letih pojavilo veliko špekulacij, da naj bi nizkokalorična sladila dejansko povečala tveganje za prekomerno telesno težo. Kaj pa pravi znanost?

Obstaja veliko raziskav, ki kažejo na negativno povezavo med umetnimi sladili in telesno težo. To pomeni, da so tisti posamezniki, ki so uživali umetna sladila, pridobili na telesni teži in ne obratno. Ti so imeli tudi povečano tveganje za diabetes zaradi povišanega indeksa telesne mase. Ko so opazovali posameznike in ugotovili, da ti pridobijo na telesni teži, so predpostavili da je to tega prišlo zaradi kompenzacije kalorij. To pomeni, da so udeleženci spremenili vedenje – ker so mislili, da so zaužili manj kalorij (na račun nizkokaloričnih sladil) so potem pojedli več. Druga hipoteza, ki razlaga porast telesne teže po umetnih sladilih je, da po njih običajno posežejo tisti, ki imajo že na splošno slabše urejeno prehrano. Povišanja telesne teže torej ni mogoče neposredno pripisati uporabi umetnih sladil, ampak spremenjenemu vedenjskemu vzorcu.

umetna sladila in njihovi učinki na izgubo telesne teže

Po drugi strani pa nekatere raziskave opažajo izgubo telesne teže z uporabo sladil. To so študije, kjer so posamezniki namensko izpostavljeni sladkorju ali sladilom, znanstveniki pa potem opazujejo kaj se dogaja z njihovimi telesi. Te raziskave imajo večjo veljavnost in večina jih dokazuje, da lahko uporaba sladil namesto sladkorja zniža tveganje za pridobivanje telesne teže. Meta analize skozi leta ugotavljajo, da uživanje sladil malo, vendar statistično značilno zniža indeks telesne teže in delež maščobe okoli pasu. Znanstveniki predpostavljajo, da se to zgodi zaradi nadomeščanja sladkorja v ostalih živilskih izdelkih, kar naj bi posledično zmanjšalo skupni energijski vnos.

Pomembno pri interpretaciji podatkov je torej, da jih uporabimo v kontekstu. Umetna sladila so lahko (vendar ne nujno) povzročijo izgubo telesne teže in so koristno prehransko orodje za hujšanje, vendar pri tem ne sme prihajati do kompenzacije energijske bilance. Povedano drugače, ker ste zaužili pijačo brez sladkorja to ne pomeni, da si lahko privoščite več ostale hrane.

Ostali vplivi na telo

Toksičnost

Mnogo posameznikov trdi, da so umetna sladila toksična in za telo predstavljajo strup. Študij, ki bi neizpodbitno dokazovale toksičnost sladil (sukraloze na primer) ni mogoče najti. Vsa živila so toksična pri določenem odmerku; na primer majhne količine soli so za telo nujno potrebne, pri večjih količinah pa je sol lahko škodljiva, vendar to ne pomeni, da je strupena. Podobno je pri umetnih sladilih – potrebno je upoštevati sprejemljiv dnevni odmerek in strah pred zastrupitvijo je odveč. Ironično, je da obstaja večje tveganje za zastrupitvijo s selenom, zaradi prevelike količine brazilskih oreščkov.

Možgani in regulacija apetita

Znanstveniki so izpostavili hipotezo, da bi lahko intenzivna umetna sladila aktivirala področja v možganih, ki nadzirajo in uravnavajo energijsko bilanco, vendar študije govorijo nasprotno. Za možganski odgovor morata biti zadoščena dva pogoja: sladek okus in energijska vsebnost. V eni študiji so opazovali aktivacijo možganov po zaužitju glukoze, maltodekstrina (preprost sladkor) in saharina (umetno sladilo). Slednji ni izzval možganskega odgovora v primerjavi z ostalima sladkorjema, ki imata energijsko vrednost. Ta študija dokazuje, da samo prisotnost sladkega okusa pri sladilih ne zadostuje za aktivacijo možganskih regij, ki imajo vlogo pri regulaciji apetita. Nekateri znanstveniki so domnevali, da umetna sladila zavajajo možgane in povečujejo apetit pri posameznikih. Raziskave, ki so preverjale te hipoteze v večini niso potrdile tega, torej umetna sladila ne vplivajo na lakoto in ali vnos hrane.

Vpliv na črevesno floro

Znanstveniki predpostavljajo, da lahko umetna sladila zavirajo rast nekaterih koristnih bakterij v črevesju. Do sedaj je bilo mnogo študij narejenih na živalih. Neka 10-tedenska raziskava na miših je dokazala, da uporaba umetnih sladil spremeni bakterije v črevesju kar poviša delež krvnega sladkorja v telesu. To vpliva na metabolizem v smislu motene tolerance na glukozo in vrsto ostalih bolezni (sladkorna bolezen, srčno-žilna obolenja, težave z ledvicami). Znanstveniki predpostavljajo, da se lahko podobno zgodi tudi pri ljudeh, kar pa še ni bilo dokazano. Do sedaj je bilo v eni raziskavi potrjeno, da uporaba saharina, sukraloze in stevie (ne pa ostalih umetnih sladil) spremeni mikroorganizme debelega črevesa.

Torej, obstajajo trdni dokazi na živalih, da lahko umetna sladila škodijo črevesni flori. Ne glede na vse, pa ljudje navsezadnje nismo kopija živali, zato ne moremo predpostavljati neposredne povezave. Potrebnih bo več študij na ljudeh, da bomo lahko z gotovostjo trdili kako in v kolikšni meri sladila vplivajo na črevesno floro.

umetna sladila in njihovi učinki na izgubo telesne teže

Za zaključek – naj izberemo navadni sladkor ali umetna sladila?

Do danes še vedno nimamo gotovih dokazov, da so umetna sladila popolnoma neškodljiva. Njihov vpliv na vnos energije, spremembo telesne teže in apetita je sporen in znanstveniki fenomen še raziskujejo. Manjkajo dolgotrajne študije, ki bi ugotavljale kaj se s telesom dogaja po večletnem uživanju teh sladil. Gleda na dokaze pridobljene do sedaj, ni razloga za preplah – ravno nasprotno. Umetna sladila so lahko sredstvo s katerim se boste izogibali pretirani uporabi sladkorja, saj boste za isti občutek sladkega okusa uporabljali majhno količino le teh. Previdnost pa nikoli ni odveč, saj lahko negativno vplivajo na črevesno floro. Najbolje je, da opazujete svoje počutje in telo ter ugotovite ali vam sladila odgovarjajo. Za zaključek svetujemo, da poskušate čim bolj omejiti vnos kakršnegakoli sladkorja (umetnega ali navadnega) ter izboljšate svoj življenjski slog.

Avtor: Tjaša Ocvirk

 Reference

Azad, M. B., Abou-Setta, A. M., Chauhan, B. F., Rabbani, R., Lys, J., Copstein, L., … Zarychanski, R. (2017). Nonnutritive sweeteners and cardiometabolic health: a systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials and prospective cohort studies. Canadian Medical Association Journal, 189(28), E929-E939. doi:10.1503/cmaj.161390
Chambers, E. S., Bridge, M. W., & Jones, D. A. (2009). Carbohydrate sensing in the human mouth: effects on exercise performance and brain activity. The Journal of Physiology, 587(8), 1779-1794. doi:10.1113/jphysiol.2008.164285
Ellen Ruppel Shell (2015). Artificial Sweeteners May Change Our Gut Bacteria in Dangerous Ways. Pridobljeno po: https://www.scientificamerican.com/article/artificial-sweeteners-may-cha...
Miller, P. E., & Perez, V. (2014). Low-calorie sweeteners and body weight and composition: a meta-analysis of randomized controlled trials and prospective cohort studies. The American Journal of Clinical Nutrition, 100(3), 765-777. doi:10.3945/ajcn.113.082826
Rogers, P. J., Hogenkamp, P. S., De Graaf, C., Higgs, S., Lluch, A., Ness, A. R., … Mela, D. J. (2015). Does low-energy sweetener consumption affect energy intake and body weight? A systematic review, including meta-analyses, of the evidence from human and animal studies. International Journal of Obesity, 40(3), 381-394. doi:10.1038/ijo.2015.177
Ruanpeng, D., Thongprayoon, C., Cheungpasitporn, W., & Harindhanavudhi, T. (2017). Sugar and artificially sweetened beverages linked to obesity: a systematic review and meta-analysis. QJM: An International Journal of Medicine, 110(8), 513-520. doi:10.1093/qjmed/hcx068
Ruiz-Ojeda, F. J., Plaza-Díaz, J., Sáez-Lara, M. J., & Gil, A. (2019). Effects of Sweeteners on the Gut Microbiota: A Review of Experimental Studies and Clinical Trials. Advances in Nutrition, 10(suppl_1), S31-S48. doi:10.1093/advances/nmy037

Preberite še

view
Beljakovine

Beljakovine

Beljakovine so sestavni del vseh celic in tkiv. Sestavljajo kar 20 % celotne teže človeka, saj se skrivajo v mišicah, vezeh, koži in celo nohtih. Potrebne so za rast, obnovo in gradnjo novih tkiv...

Preberi več
view
Sok rdeče pese - naravni doping

Sok rdeče pese - naravni doping

Rdeča pesa dobiva vse več pozornosti v svetu vzdržljivostnih športov. Rdeča pesa ima visoko vsebnost nitratov in zviša raven dušikovega oksida, kar bi lahko prineslo tako akutne kot trajne...

Preberi več
view
So oreščki in suho sadje zdrava hrana?

So oreščki in suho sadje zdrava hrana?

Oreščki in suho sadje se velikokrat znajdejo na našem jedilniku. Največkrat si jih privoščimo za malico, ob gledanju televizije, v službi, včasih pa tudi na poti. Je to zdravo ali ne? Koliko lahko...

Preberi več